Splošni pogoji
Splošni pogoji za zagotavljanje interoperabilnosti glede izmenjave zdravstvene dokumentacije med izvajalci  
Tehnični pogoji
Tehnični pogoji vključitve
Pomoč
Potrebujete pomoč?

Interoperabilna hrbtenica temelji na souporabi dokumentov med udeleženci te hrbtenice. To pomeni, da udeleženec hrbtenice (v prvi fazi izvajalec zdravstvene dejavnosti, kasneje pa tudi druge vrste udeleženci – lekarne, laboratoriji, dobavitelji medicinskih pripomočkov, nosilci javnih pooblastil in sorodni udeleženci) oblikuje svojo podzbirko zdravstvene dokumentacije, ki jo od svoje celotne zbirke osnovne zdravstvene dokumentacije želi in sme dati v souporabo drugim udeležencem.

Vključenost v interoperabilno hrbtenico od posameznega udeleženca (npr. izvajalca zdravstvene dejavnosti) zahteva le manjše in relativno nezahtevne spremembe delovnih procesov. Za elektronsko izmenjavo dokumentov preko interoperabilne hrbtenice morajo biti ti dokumenti seveda nujno v elektronski obliki. Najlažji prehod na takšen način poslovanja predstavlja odločitev za izdajanje t.i. elektronskih odpravkov (ambulantni izvidi in odpustna pisma). Priprava vseh zdravstvenih dokumentov v izvirniku v izključno elektronski obliki bi namreč zahtevala precejšnje spremembe v poslovanju (popoln prehod na brezpapirnato poslovanje, uporaba varnih e-podpisov s kvalificiranimi potrdili s strani vseh podpisnikov in podobno). Odločitev za izdajanje odpravkov v elektronski obliki pomeni enostavno in učinkovito možnost za vključitev v interoperabilno hrbtenico. Izvirniki še vedno obstajajo v elektronski obliki ali na papirju (vendar z dovolj podatkov o natisnjenih papirnatih izvirnikih v informacijskem sistemu). Za potrebe izmenjave pa se izda elektronski odpravek.

Gre za soroden način poslovanja kot ga uporabljajo sodišča. Skladno s Sodnim redom namreč izvirnika sodne odločbe ali zapisnika ostaneta v spisu. Strankam in drugim udeležencem postopka pa so namenjeni prepisi. Takšen elektronski odpravek je seveda podobno kot prepis potrjen s strani informacijskega sistema in ne samega pooblaščenega podpisnika. Elektronski podpis informacijskega sistema je v takšnem primeru primerljiv z ustreznimi žigi (npr. »Kopija enaka originalu« in žig organa/organizacije).

Udeleženec hrbtenice tako oblikuje svoj repozitorij (neke vrste podzbirko) elektronskih odpravkov določenih dokumentov iz svoje celotne zbirke osnovne zdravstvene dokumentacije in ga po vnaprej določenih pravilih da v souporabo drugim udeležencem. V interoperabilni hrbtenici načeloma tako obstaja toliko repozitorijev kot je vanjo vključenih udeležencev (načeloma zato, ker bodo v hrbtenico zagotovo vključeni tudi udeleženci, ki bodo dokumente zgolj souporabljali in ne nujno tudi dajali v souporabo – npr. pacienti).

Na podlagi veljavnih predpisov in vnaprej jasno dogovorjenih pravil oziroma postopkov ter ažurno evidentiranih pooblastil zatem udeleženci preko interoperabilne hrbtenice in ob uporabi vseh njenih varnostnih elementov eden drugemu omogočajo souporabo dokumentov iz teh repozitorijev.

Tehnološko in pravno gledano zato lahko interoperabilno hrbtenico razdelimo na dve vrsti gradnikov. Prvo vrsto pomenijo gradniki oziroma tehnološka platforma, ki vsakemu v interoperabilno hrbtenico vključenemu udeležencu omogoča vzpostavitev svojega repozitorija in upravljanje z njim. Pri tem je pomembno opozoriti, da s pravnega vidika takšen repozitorij podzbirka odpravkov iz osnovne zdravstvene dokumentacije ali drugih zbirk, ki jih skladno z zakonom ali soglasjem pacientov upravljajo posamezni udeleženci v interoperabilni hrbtenici. Ne gre za (pod)zbirko izvirnih dokumentov ter zato tako shranjenih dokumentov ni mogoče šteti za elektronsko dolgoročno hrambo zdravstvenega dokumentarnega gradiva. Vsak izvajalec mora še vedno zagotavljati varovanje podatkov in varno dolgoročno hrambo svoje osnovne zbirke.

Drugo vrsto gradnikov predstavljajo tisti gradniki, ki omogočajo varno (torej šifrirano in s preverjanim dostopom varovano) komunikacijo med udeleženci interoperabilne hrbtenice skladno z njihovimi pooblastili. Vsak udeleženec tako, ko potrebuje in je upravičen do dokumentov za posameznega pacienta, pripravi in posreduje poizvedbo interoperabilni hrbtenici. Najprej se bo preverila vrsta udeleženca. V prvi fazi uporabe interoprabilne hrbtenice se bo ta korak opuščal, ker so pilotno vanjo vključeni izključno nekateri javni izvajalci zdravstvene dejavnosti (bolnišnice, zdravstveni domovi) in ni drugih vrst udeležencev.

Na podlagi vrste udeleženca in vrste poizvedbe, interoperabilna hrbtenica odgovori na poizvedbo s seznamom dokumentov, ki so jih posamezni udeleženci omogočili za souporabo. Ob tem je pomembno, za kakšne vrste poizvedbo gre ter za kakšen namen oziroma v kakšnih okoliščinah. Pri tem smo takšne poizvedbe in zatem souporabo dokumentov poimenovali zahteve oziroma zaprosila za souporabo. Z izrazom zahteve smo označili tiste poizvedbe, ki temeljijo na jasnih zakonskih podlagah ter zahtevah ali pooblastilih pacienta, na katerega se podatki nanašajo, ter je zato nesporna pravica enega udeleženca zahtevati dokumente in obveznost drugega udeleženca posredovati te dokumente. Z izrazom zaprosila pa smo označili tiste poizvedbe, pri katerih pravica udeleženca pridobiti dokument izhaja iz njegove dejavnosti v korist pacienta (npr. zdravljenje in zato potrebne informacije), in pri čemer sta oba udeleženca v položaju, da presodita obstoj pravice pridobiti oziroma obveznosti dovoliti souporabo dokumenta.

Tudi pacient lahko takšno souporabo preko interoperabilne hrbtenice izrecno dovoli ali prepove in tako odločujoče vpliva na souporabo dokumentov, ki se nanašajo nanj.

Odgovor na poizvedbo bo torej temeljil na pravilni in vnaprej predpisani kombinaciji pooblastil udeleženca, vrsti posamezne poizvedbe (opremljeni z ustreznimi zavezujočimi izjavami) in vrsti dokumentov ter predpostavki, da je pacient takšne souporabo dovolil. Če bo poizvedba odobrena,  bo preko interoperabilne hrbtenice dokument posredovan v souporabo.